Krof Drakula

Daddy Sugar

The best kind.

Ne, ne gre za še eno interpretacijo deistične mučilnice, temveč za film, katerega dobre in slabe strani ne znam ravno dobro izluščiti - Johnny Got His Gun. Preko njega sem se spotoma spotaknil ob gledanju spota One, kratek sprehod po Wikipedii pa je razkril ime pravega filma.

Na kratko - gre za zgodbo o vojaku iz prve svetovne vojne, ki je bil hudo ranjen ob eksploziji na bojišču. Zaradi hudih poškodb mu v ambulanti amputirajo vse okončine in odstranijo oči, ušesa, nos, obe čeljusti in jezik, dežurni doktor pa proglasi decerebracijo (torej, z drugimi besedami, postane zelenjavamož). Pri takšnem stanju ostane organizem živ samo zaradi delovanja nižjega predela korteksa in malih možganov, ki ohranjajo osnovne življenjske funkcije.

Ampak, naš protagonist seveda ni samo kup presnavljajoče gmote encimov in polisaharidov, še vedno lahko čuti, kar je preostalo od svojega telesa - čuti, kako mu odstranjujejo šive na ranah, kako mu čistijo cevi za dihanje in hranjenje, sčasoma pa se začne tudi zavedati in zaznavati korake ljudi okoli sebe. Prepuščen lastnim mislim in občasnemu fizičnemu stiku tako leži v postelji leta in leta.

Kaj se zgodi potem, si lahko sami predstavljate. Mogoče je namig že v naslovu. Kdo ve. Ne bom vam pokvaril zgodbe.

Sam film je… ne najdem boljše besede kot - zamaknjen. Igralci so sicer dokaj leseni, ampak se nekako ujemajo s krutim kontrastom med prikazom zunanjega in notranjega sveta. Če je režiser in avtor novele res hotel doseči takšen efekt, ne vem, ampak se mi zdi, da bi film lahko bil bolje odigran in posnet. Prizorom se tudi pozna prisilno umetničenje, ki dostikrat pokvari dober prizor znotraj filma.

Po drugi strani pa ne vem, če bi film sploh spreminjal. Kot tak ima svoj čar in kultni status - vsekakor vreden ogleda, ker te kljub nerodnemu pripovedovanju še vedno pritegne in zvleče v miselni tok mučenega Joea Bonhama.

Še kot zanimivost - Metallica je ta film v celoti kupila, da bi se izognila dolgotrajnemu pogajanju o pravicah do uporabe kadrov iz filma. Obstaja tudi radioigra, Jeff Daniels (ja, tip, ki je igral poleg Careyja v Butec in butec) pa je igral v monodrami z istim imenom in vsebino. Prav tako bo letos izšla predelava tega filma, glavno vlogo pa bo odigral Benjamin McKenzie.

Tako je - končno sem z vseh koncev sveta dobil kompletno pošiljko knjig in DVD-jev, ki sem jih naročil. Celokupno sem pokuril celoten začetni budget, ki sem si ga zastavil (cca. 200€), rezultat pa lahko vidite na sliki:

Prav tako sem prejel zelo fino darilo - ORLY trojčke:

Življenje se obrača na bolje.

Že kar nekaj časa nisem ničesar napisal, ker sem bil zaposlen z dokaj zanimivim preobratom v smeri dejavnosti, s katerimi se treutno ukvarjam. Že dolgo sem razmišljal o tem, sedaj pa je ideja meso postala. Da ne okolišim - končno sem resno prijel v roke svinčnik in začel planirati izdelavo kratke risanke.

Glede na to, da sem velik oboževalec Pixarjevih risank in Squarovih fotorealističnih animacij (sicer je pri slednjih zgodba dokaj šibka, karakterji pa po nepotrebnem kriptični in plastični), sem se odločil izkoristiti svoje preteklo znanje risanja in animiranja znanstvenih naprav ter se naučiti pravega animiranja. Rezultat je že delno izoblikovana zgodba (ki je zaenkrat še ne bom razkril - naj bo presenečenje), izdelava profilov karakterjev pa je še v delu, kmalu pa bo sledilo skiciranje igralcev in okolja. Vsekakor pa risanka ne bo lahkoživa, ker ima dokaj močne moralne, etične in politične podtone.

Več o tem, ko se dogodki razvijejo. Stay tuned!

Očitno naša inflacija ne pozna meja. Z vsem zagonom se vztrajnost inflacijskih sil zaletava v meje stvarnega sveta in počasi sipa v domeno virtualnega.

Na kaj točno cikam? I, cene registracije domen, seveda! Če so bile lani ekvivalent 3.800 SIT (~12,80 €), so letos že ~4.500 SIT (19 €). Ne bom povedal, pri katerem registrarju, ampak je to več ali manj irelevantno.

Kruh gre za 12 % gor, domene pa za 15 %. Giki Slovenije, združimo se in protestirajmo proti temni roki vlade ter inflacijskim silam, ki temu botrujejo!