Samo kratko obvestilo: beta2 enega bolj priljubljenih PHP frameworkov je pravkar izšla.
Kdor uporablja PEAR, lahko nadgradnjo izvede zelo preprosto:
$ pear upgrade symfony/symfony-beta
(...po prehodu v projektno mapo...)
$ symfony upgrade 1.0
$ symfony propel-build-model
$ symfony clear-cache
…in projekt teče na 1.0-beta2. 
Navodila pravijo, da je to potrebno narediti tudi, če projekt že uporablja 1.0-beta1.
…kako sem to izvedel?
http://www.zo.sds.si/frontend_dev.php/
Opazite v zgornjem desnem kotu nekaj znanega? 
Tudi iskanje po slovenskem spletu za ključno besedo “symfony” da zanimive rezultate.
Pravkar sem prebral, da je Firebug izšel v novi različici 1.0beta.
Gre za ogromne skoke v napredku glede na prejšnjo stabilno različico (0.4), po novem pa podpira boljše bližnjice do pogostih orodij, boljši “razhroščevalnik” (ugh, kakšna beseda) za JavaScript in sedaj tudi urejevalnik za CSS v živo. Zanimivo je, da to malo orodje pokriva tako širok nabor funkcij, za katerega bi prej potrebovali več kot 3 različne plugine, sedaj pa vse skupaj v enem ličnem paketu.
Nič čakat, hitro Firebug dol potegnit!
Včeraj je izšel Symfony framework različice 1.0-beta1. Ta različica prinaša mnoge izboljšave glede na prejšnje različice, polni seznam pa lahko najdete v omenjeni objavi.
Sam sem pa najbolj navdušen nad admin generatorjem in novo plugin arhitekturo, ki sedaj res omogoča portabilnost že izdelanih modulov prek več projektov.
Pri prvem gre za dodatek many-many relacijskih tabel, ki jih sedaj generator zna sam sestaviti, prej pa je bila to bolj domena specifične implementacije, ki jo je moral vsak sam spisati.
Pri drugem gre pa za boljšo izrabo časa in preglednostjo nad kodo - če se recimo pojavi kdaj potreba po tem, da bi nek site imel neke elemente, ki so že razvite, se da enostavno razviti ločene module in teste za njih, kot so novice s komentarji, mailing liste in podobno, ter jih vključiti v projekte po potrebi. Vsekakor bolje kakor copy/paste, prinaša pa tudi dodatno funkcijo - update pluginov, ko je na voljo posodobitev. Tako lahko recimo razvijaš lastno funkcionalnost, kot je npr. in-place editor za statične strani, in jo enostavno vključiš v vsak projekt, ki to potrebuje. Ko pa popraviš karkoli v osnovnem pluginu, pa enostavno izvedeš ustrezen ukaz s pomočjo symfony ukazne lupine in se koda avtomatsko posodobi.
Seveda sta tukaj dva načina inštalacije plugina - na nivoju frameworka ali na nivoju posameznega projekta.
Pri prvem projekt sploh ne vsebuje lokalne kopije plugina, ampak uporablja na frameworku prisotno kopijo. Prednost tega je to, da posodobitev plugina avtomatsko posodobi vse projekte, ker obstaja samo ena kopija.
Na nivoju projekta pa symfony naredi lokalno kopijo tega plugina in efektivno zamrzne različico le-tega, dokler se zadeva ročno prek ukaza ne posodobi. To pa je še vedno stvar enega samega ukaza.
Če povzamem: če kak geek bere moj blog in ve o čem govorim, nadgradnja v 1.0-beta1 se izplača. Stabilna različica bo tudi kmalu na voljo, zato ni več bojazni glede tega, kdaj bo zadeva pripravljena za produkcijo.
Zadnje čase se zelo aktivno ukvarjam z omenjenima rečema in moram reči, da sta me kombinacija obeh izjemno pozitivno presenetila. Prvo kot prvo, C# je izjemno dobro premišljen jezik, ki je bil izdelan posebej za .Net framework. Drugo kot drugo, z vsako novo inkarnacijo je .Net vedno bolj celostna rešitev implementacije vseh osnovnih funkcij in procesov, ki se pojavljajo pri programiranju vseh tipov aplikacij, tako embedded, compact, desktop ali web. Obstaja tudi implementacija za ostala “ne-Win32″ okolja, ki poganja MSIL na drugih platformah - Mono.
Konkretno me je v zadnjem letu presenetilo to, da je Microsoft začel popularizirati svoje tehnologije s pomočjo zastonjskih razvojnih orodij, kot je npr. Visual Studio Express 2005, ki omogoča programiranje v .Net okolju. Sicer zadeva nima določenih enterprise funkcij, kot jih ima njegov starejši brat in podpira samo en jezik (Visual Studio 2005 - ne Express - podpira več jezikov v istem IDE, Express pa ne). Ampak ko enkrat začneš resno .Net uporabljati, boš konec koncev vedno pristal na samo enem od jezikov, ki so na voljo.
Skratka, razlogov polno in mnogo, da človek preide na to kombinacijo jezika in frameworka. Tudi ekonomsko gledano je trg manj zasičen in višje cenjen na področju Microsoftovih tehnologij, še posebej, če imaš Microsoftov certifikat, ki dokazuje, da imaš tehnologijo v mezincu.
Kot dodani bonus je pa Microsoft razvil še framework na frameworku, ki je namenjen olajšanju programiranja iger za Windows platformo (z možnostjo naročniškega modela za prenos kode na Xbox 360 konzole). Imenuje se XNA Framework, obsega pa celotno področje razvoja iger, skupaj z lastnim IDE, ki se vključi v eno izmed obstoječih instalacij Visual Studia 2005 (Express ali navadna različica). Prednost tega je nativna podpora DirectX tehnologiji, poleg tega pa je, kot Visual Studio Express, tud ta IDE zastonj. Z njim lahko izdeluješ igre brez dodatnih licenčnih stroškov. Brez omejitev. Edino, kar se plača, je naročnina za izdelavo Xbox iger.
Torej, če bi se kdo dejansko spravil pisat igre za Windows platformo, bi lahko za ceno licence za Windows okolje in računalnika postavil delovno postajo, na kateri bi lahko izdeloval vse, kar spada v razvoj iger (minus stroška artworka). Community za razvoj je ogromen, pa še to sponzoriran s strani Microsofta, kar pomeni ogromen user base (ergo, večja podpora, tudi zastonjska). Kot sem že omenil v enem izmed mojih prejšnjih postov, je zagon takšne združbe dosti večji in stabilen, ker je usmerjen in sponzoriran s strani družbe. Dokumentacija je tudi nekaj, kar pri open source navadno močno šepa za dejanskim skupkom kode, ki je na voljo vsem. Tukaj je zadeva objavljena, ko je pripravljena za konzumacijo, zato točno veš, s čim imaš opravka.
Ko bi vsaj PHP znal brzdati svoj razvoj na podoben način.
