Archive for the ‘Indiskriminantna jeza’ category

V Sloveniji bi bilo treba začeti rezati palce in punktirati vitalne organe

August 2nd, 2008

Danes sem dobil pisemsko pošiljko. No, nisem je še dobil, moram še počakati do 11. ure dopoldne, da pride nazaj na pošto. Namreč, dobil sem OBVESTILO o prispeli pošiljki v svoj nabiralnik. Če bi rekli “ja, Klemen, kaj si ga pa cel petek zvečer pil in prespal hišni zvonec v svojem mačkastem stanju,” bi odkimal z glavo in dodal, da sem pokonci že od osmih zjutraj. Nak, zvonca ni bilo. Me je pa čakalo obvestilo o pošiljki, katerega včeraj zvečer ni bilo.

Glede na to, da pošta hodi v nabiralnik okoli 8. ure, bi gladko moral slišati, če bi kdo zvonil (možakar s krompirjem me skoraj vsako soboto uspešno zbudi, ne glede na to, kako pozno sem nameraval vstati). Ker pa je očitno naš kurirček (namensko uporabljam pomanjševalnico v žalitvene namene) bolj lene narave, se mu ne da niti po stopnicah do prvega nadstropja, kjer bi po pričakovanjih oddal paket v roke naslovljencu (meni!).

To se dogaja, odkar sem se preselil z Bežigrada nazaj v rodno Šiško. In vednogre za istega človeka. Kako vem? Po podpisu, ki ga je primoram s svojo tresočo, ubogo ročico nakracati na obvestilo. Če je kdo doma in ne gre za priporočeno pisemsko pošiljko (časopisi in kurirji ostalih služb, kot je dostava za spletne trgovine, so drugi dostavni časi in ljudje), VEDNO dobimo paket prinešen v prvo nadstropje. Zakaj je torej naš kurirček poseben?

Da povzamem pot mojega zadnjega paketa, zaradi katerega danes namensko čakam do 11. ure za osebni prevzem na pošti. Naročil sem ga iz ZDA. Konkretno gre za igračko, ki bi jo priporočal z vsem svojim srcem z največjim zanosom, če bi jo le že imel doma (za več o tej bombastični igrački klikni tale link). Naročanje je potekalo brez problemov, paket je bil odpravljen takoj naslednji dan, trajalo je malo manj kot dva tedna, da je prispel (verjetn z ladjo). Nakar dobim obvestilo o pošiljki na dom. Skačem od veselja in takoj naslednji dan grem na pošto po kar sem mislil, da je moj paket. Temu pa ni bilo tako – v roke sem dobil položnico z napol prepognjenim A4 listom, ki me je obvestil, da je paket zadržan na carini in da moram poslati kopijo računa tja.

Tukaj se pa začne pot do razočaranja. Ko pridem na glavno pošto na Viču po paket (silly me, spet mislim, da bom prišel do pošiljke brez problemov), jim prinesem kopijo računa, nakar mi uslužbenka za pultom pove, da mi bodo paket poslali na dom. Rekel sem, da mi ga lahko izročijo tudi tukaj, na mestu, da si vsi prihranimo kilometre (še posebej naš posebni kurirček). Nak, protokol je protokol. Pa sem si mislil – v redu, saj je petek zjutraj, paket bodo odpravili danes, kar pomeni, da se lahko predčasnega Božiča veselim že jutri! Še vprašal sem, če moram plačati kakršnekoli štroške v zvezi s carino, odgovor pa je bil jasni “ne.” Zakaj jasni? Ker ni izustila nobene druge besede, prostor je bil zavit v tišino, z izjemo fotokopirnega stroja nekje daleč zadaj, jaz pa zaenkrat še razumem človeški govor, še posebej, ko gre za enozložne besede.

…in kot vedno pri dostavi, sem se motil. Zvonca ni bilo, jaz pa, idiot, kot sem, nisem kampiral kot priden in ubogljiv moron v pritličju pred nabiralniki in sem zatorej bil primoran iz predala potegniti obvestilo. Poleg očitne neuspešnosti izročitve pošiljke se nahaja še en kos debilizma ter en kos laži na obvestilu: piše, da je paket iz Anglije (za tiste z ADD – glejte četrti odstavek) in da je potrebno pri vročitvi plačati še 12,46 €.

Torej, da povzamem – carina nam laže (očitno gre za stroške potovanja paketa med carino in našo pošto, čeprav carine nisem plačal!), naš poštar je len kup žolce, sam pa izgubljam čas in skačem od vrat do vrat po svoje pošiljke. Če dobro pomislim – zakaj sploh rabim pošto? ŽE SAM SEM PO CELI LJUBLJANI SKAKAL PO SVOJE PAKETE!!!

Glede na to, da je storitveni sektor v Sloveniji že tako v proverbialnem kurcu, zakaj se potem več ljudi ne spravi nad ponudnike in jih pravično ne križa zaradi tako neprijazne ponudbe in izvedbe? Ker je, vsaj v konkretnem primeru, to posledica tega, da Pošta Slovenije uporablja zasebne dostavne službe, ker se jim to finančno bolj splača, sami pa ne morejo odgovarjati za kvaliteto končnih izvajalcev.

Upam, da lahko prepričam prijazno gospodično, da mi da podatke o tej dostavni službi – z njo se zelo dobro razumem, saj že preteklo leto za vsak paket hodim do njenega okenca, kjer mi vedno prijazno ustreže. Da ne boste rekli, da sem krivičen. Potem pa roma tole neposredno na Zvezo potrošnikov Slovenije. Če ste tudi vi doživeli podobno, si vzemite čas in prijavite takšne dogodke Zvezi. Le tako lahko kot končni uporabniki dvignemo nivo ponudbe, s katero lahko ponudniki nas nategujejo.

Poštarji so kul. Škoda, da takih nimamo v Šiški.

Najprej kruh, sedaj pa še domene

December 3rd, 2007

Očitno naša inflacija ne pozna meja. Z vsem zagonom se vztrajnost inflacijskih sil zaletava v meje stvarnega sveta in počasi sipa v domeno virtualnega.

Na kaj točno cikam? I, cene registracije domen, seveda! Če so bile lani ekvivalent 3.800 SIT (~12,80 €), so letos že ~4.500 SIT (19 €). Ne bom povedal, pri katerem registrarju, ampak je to več ali manj irelevantno.

Kruh gre za 12 % gor, domene pa za 15 %. Giki Slovenije, združimo se in protestirajmo proti temni roki vlade ter inflacijskim silam, ki temu botrujejo!

Retardirana glasba v Sloveniji

June 12th, 2007

Tako je. Pravkar sem po dolgem delavniku hotel dati možgane na pašo. In, idiot kot sem, sem pograbil v roke daljinec in začel preklapljati po kanalih, začenši z angleškimi (tipa Discovery Channel, National Geographic, ipd.). Eventuelno ni nič zanimivega – par plastičnih operacij, FBI na lovu za teroristi, zato se odločim pregledati še preostali spekter kanalov.

Kar me je še posebej zadelo naravnost v male možgane, je pa bil prizor na enem izmed manj popularnih kanalov, kjer vrtijo slovenske videospote. Ne spomnim se, kateri – Paprika, TV3,… veste, o katerih govorim. Ni pa bitno v tej liniji pripovedi. Videl sem videospot z naslovom “Lepo je biti v naši domovini mlad.” In se na mestu utekočinil v kup žolce.

Prva stvar, ki jo na spotu opaziš, je polno generičnih instant blondink in brunetk, ki slabo plešejo in lip-syncajo na besedilo komada, katerega kvaliteta se enači s tekmovanjem osnovnošolk rezredne stopnje. Govorim o besedilih kot je “oh kako je lepó, naokoli ptički pojó,” vse skupaj pa obvezno spremlja tehno beat s podlago govedine.

Res, zadeva izpade letom popolnoma neprimerno, kulturno neumeščeno, neestetsko in končno še retardirano. Tako je, slišali ste me. RETARDIRANO. KDO TO POSLUŠA? ZAKAJ SE TO PRODAJA?!

Konc. Preselil se bom v Kanado.

P.S.: Ugotovil sem, da gre za t.i. “Črno mačko,” videospot pa si lahko ogledate tu.

P.P.S.: Ker je bila v komentarjih omenjena Celine Dion, sledi obvezni komad Arrogant Worms – Celine Dion (they’re Canadian):

Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

Telemach UPC == Telekom?

June 4th, 2007

Da takoj razčistim, kaj sem mislil z zgornjim – Telemach se zelo mačehovsko obnaša do svoje “črede.” Da, tako je. Črede. Govorim o teritorialni razdelitvi, ki je pripeljala do tega, da je vsak uporabnik vezan na točno določenega ponudnika, pa če si tega želi ali ne.

Seveda je ta zgodba stara že dolga leta, ampak trenutno pa sem zvitost Telemachovega načrta spregledal, ko smo se preklopili na T-2. No, se bomo. Govorim seveda o prekinitvi pogodbe s Telemachom, ki ob predčasni prekinitvi zahteva plačilo po določilu pogodbe. Problem pa je slednji – ker smo bili sprva sami v S5 omrežju (podjetje Perftech) in smo nadgradili linijo iz takratnega paketa na sedanji, smo bili primorani podaljšati pogodbo. Vse lepo in prav, dokler nas niso enostavno predali Telemachu (na katerega že prej nismo hoteli biti vezani), pri kateremu pa so (očitno nam prikrito) pogoje pogodbe ponovno nastavili na začetek, kot bi bili nova stranka Telemachu.

Ko pa smo zahtevali odklop pred kakim mesecem, so nas pa prijazno obvestili, da smo jim v tem primeru dolžni še €85. Če bi še vedno bili na Perftechovem omrežju, bi vezava že zapadla in bi kot ptički na veji lahko preskočili na T-2.

Ampak, ker smo Slovenci fovš in raje sabotiramo stranke, ki se želijo odklopiti, smo na stanju, kot smo.

Telekmet, adijo!

Bil na Maidnih

June 3rd, 2007

Iron Maiden, bežigrajski stadion, Ljubljana. Karta €55 za mesto v parterju.

Vreme? Najprej ploha, potem se je pa umirilo. Vzdušje? Ob vstopu zelo optimistično.

Potem pa se je začelo… Najprej več kot polurno čakanje na vhodu v parter, da nas je potem varnostna služba lahko prešlatala in nam grdo strgala karto. Ura je bila 20 minut čez osmo, in že smo stali na sredini travnatega igrišča. Sledilo je še polurno čakanje pred šotorom z mrčendajsom, nato pa končno ob devetih nastop glavnih zvezd večera, Iron Maiden.

Koncert se je začel z repertoarjem pesmi z najnovejše plošče, odziv publike pa je bil… mlačen. No ja, očitno veliko ljudi še ni uspelo slišati teh komadov. Sledil je kratek nagovor Bruca, kjer je razkril, da že 25 let niso igrali v Sloveniji Ljubljani. Če je to res ali ne, ne vem. Sem slišal, da to ne drži.

Od takrat naprej so igrali same legendarne pesmi z vseh starejših plošč. Vse lepo in prav, publika je uživala, vsi smo kričali kot nori, potem pa se kar naenkrat poslovi in vsi zginejo z odra. Pogledam na uro in vidim, da je minila ena ura od začetka koncerta. Ena ura? Ma ne… Saj bodo prišli nazaj in še kaj zaigrali, saj smo vsi navijali za več.

Seveda so prišli odigrat bis. Zaigrali so še par legendarnih in ves zagon se je vrnil. Potem pa po pol ure spet nehal s pozdravom “I’ll see you next year, Slovenia!”

Samo malo – pol ure?! Torej… če prav preračunam, sem več kot 2/3 koncerta preživel v vrsti, potem pa užival v koncertu vsega skupaj malo manj kot uro in pol. In za to plačal polno vrednost karte.

Da pa smo bili res vsi po vrsti na koncu razočarani, smo opazovali, kako je plezalna ekipa po izhodu banda z odra takoj začela pospravljati električno napeljavo in luči, kar je seveda pomenilo dokončen konec koncerta. Vse to je pa spremljal komad “Always Look on the Bright Side of Life” skupine Monty Python. Kot bi nam hoteli še vsako dobro misel ubiti s presežkom sarkazma.

Kdo je torej kriv tukaj? Organizatorjem žal ne morem očitati vremena (čeprav se ob dolgem seznamu pripomb niti ne bi poznalo, če bi ga dodal), jim pa lahko očitam zelo slabo organiziran dogodek, ekipo in ceno karte. Poleg tega pa so očitno metalci tako hudi kot nogometna navijaška skupina, ker je policije tam dobesedno mrgolelo. Glede Maidnov pa ne vem, zakaj so tako kmalu nehali. So jim organizatorji rekli, da ne smejo igrati po deseti uri, ker niso dobili soglasja za dovoljenje organizacije koncerta? Ne bi se čudil. Lahko pa, da je bila to njihova odločitev. Mogoče preveč mlačen odziv publike?

Vzdušje po koncu koncerta? R.I.P. Ne bom rekel, da v koncertu nisem užival, ker bi lagal, lahko pa rečem, da je bil, glede na okoliščine, prekratek in preslabo organiziran koncert za svojo ceno.

Na Maidne bom še šel, ampak v Ljubljani nikoli več. Jebeš stadion. Če lahko v Zagrebu prideš na isti koncert za pol manjšo ceno, ne vem, zakaj bi še metal denar stran in se prerival v dolgih vrstah za koncert v Ljubljani.

Maiden rules. Ljubljana sucks.