Krof Drakula

Pri Tobonetu smo razvili kontekstni oglaševalski sistem, ki je pravkar prešel v fazo javne bete. Več o le-tem si lahko preberete v tem PDF dokumentu (536kB).

Sam sem sodeloval pri idejnem snovanju ter programiranju sistema in moram reči, da je bil to eden najbolj zanimivih in tehnično zahtevnih projektov, pri katerih sem imel možnost sodelovati. Glede na testiranje pa tudi mislim, da ima sistem veliko prednosti pred podobnimi slovenskimi oglaševalskimi sistemi, predvsem zaradi mehanizma zaznave ključnih besed ter iskanjem oglasov glede na najdene ključne besede - to pa omogoča objavo pravih oglasov na pravih mestih s popolno avtomatizacijo zaznave.

Skratka, če bi radi sodelovali kot oglaševalec ali založnik (torej, bi radi služili s prikazovanjem oglasov), si oglejte PDF in predstavitveno stran Toboads.si.

Veselo trženje!

…enostavno zato, ker so poslovni modeli open source projektov navadno zelo slabo zastavljeni. Razlog za to si lahko prebereš v predprejšnji objavi.

Kar pa sem bral danes, mi je pa še potrdilo sume o tem, kako je open source bitka proti komercialnim zaprtokodnim projektom večino časa nesmiselna. Nekaj časa nazaj se je pojavil nov fork našega priljubljenega brskalnika, Firefox, imenovanega IceWeasel, ki so ga opremili tudi z lastnim logotipom. Zakaj? Ker so nekateri menili, da brskalnik ni dovolj odprt. ODPRT!

Continue Reading »

Kot je moj kolega Ruph v svojem postu rekel, obstaja par zmotnih prepričanj, ki še tako talentirane in biznis-orientirane geeke (in, roko na srce, tudi ostale “normalneže”) zavira pri uresničitvi poslovnih idej.

Čeprav je članek sam po sebi zelo fini za razumevanje osnovnih zadev, je pa sam po sebi zelo površinski - omenja probleme, a jih ne skuša preveč podrobno razložiti oz. rešiti. Zato sem tekom strani našel zbirko esejev g. Paula Grahama, v katerih dobro razloži ta in še mnoge druge aspekte poslovanja ter ostale t.i. pitfalle, ki se pojavljajo v svetu poslovanja.

‘Nuff said, sedaj pa v službo.

P.S.: Je pa zanimivo, kako se je na The Daily WTF pojavila štiridelna zgodba o Virtudyneu, ki opisuje natanko takšne zmote, ki jih ti eseji omenjajo. In zadeva je resnična. Bi se človek zamislil nad vsem skupaj, ka-li?

Zelo zanimiv koncept izrabe prostih delovnih ur, ki jih večina zaposlenih zapravi na pasjansi in minolovu.

G. Joel lepo povzame dvanajst korakov, s pomočjo katerih lahko lažje zagotovimo boljše izdelano kodo v lastnih projektih. Da pa ni to samo natolcevanje, vzame pod secirko tudi enega mogočnih softverskih gigantov kot zgleden primer tega, kaj je “bad practice” in kako odpraviti težave, ki pestijo vsako razvojno skupino.

Link tule.