Archive for May, 2011

Nokia E7: zaslon na dotik in fizična tipkovnica

May 31st, 2011

Kot obljubljeno, tokrat nov članek o drugi tematiki – ekran in tipkovnica.

Nokia E7 tipkovnica

Nokia E7 tipkovnica, vir: http://www.engadget.com/2010/11/08/nokia-e7-starts-shipping-december-10th/

Sama naprava se lepo počuti v roki, ko jo držimo; aluminijasto ohišje da telefonu presenetljivo dober oprijem. Zaslon pokriva Gorilla Glass, ki ga uporablja večina kvalitetnejših mobilnih telefonov, ki omogočajo dotik na zaslonu. Baje je neuničljivo. Nisem preizkusil.

Kar zna morebitnega uporabnika bolj zanimati, je odzivnost zaslona na dotik prstov; če za primerjavo vzamem svoj prejšnji Nokia telefon (XpressMusic 5800), je zaslon kapacitativen, kot se za napravo višjega razreda spodobi, kar naredi zaslon izjemno občutljiv na dotik s prstom. To je zelo dobrodošla lastnost, saj je sprehajanje po menujih in pritiskanje gumbov s tem dosti bolj prijetno kot na starejših rezistivnih zaslonih. Podpira tudi dvoprstni dotik, kar pomeni, da lahko uporabljamo pinch/zoom kretnji za pomanjšavo/povečavo fotografij, spletnih strani in vsebine v ostalih aplikacijah.

Kar pa je bolj moteče na samem zaslonu, je pa posledica oblike telefona in postavitve interaktivnih elementov v uporabniškem vmesniku. Namreč, ko želiš enoročno upravljati s telefonom, se velikokrat zgodi, da zaradi prijema ponesreči pritisneš gumb za klic v spodnjem desnem kotu ekrana (oz. levem, če je uporabnik levičar). Osebno sem potreboval kar par dni časa, da sem se odvadil rokovati s telefonom tako, kot rokujem z ostalimi napravami istega razreda. Nazadnje sem ugotovil, da je to posledica zaobljenega roba ohišja, ki ne da tako trdnega oprijema kot ukrivljen rob ostalih telefonov (npr. iPhone 3 ali določeni Androidi). Poleg tega imajo ostali telefoni na dotik gumbe postavljene stran od roba zaslona, kar prepreči pritiskanje le teh ob nenamernem robnem dotiku; pri Nokii se očitno te lekcije še niso naučili. Je pa to dejansko dokaz kakovosti in občutljivosti zaslona, saj seže dotik vse do zadnjega piksla na ekranu ob še tako nežnem pritisku.

Barvitost in kontrast zaslona lahko samo pohvalim. Na sončni svetlobi in v temnih svetlobnih pogojih AMOLED prikazuje res čisto in kontrastno sliko (kolikor je pač to mogoče v neposredni sončni svetlobi), vgrajeni svetlobni senzor pa uravnava svetilnost zaslona, kar pomeni, da nas v temnih prostorih naprava ne bo zaslepila.

Prijem z odprto tipkovnico

Kot komplement vsebuje E7 tudi fizično tipkovnico, ki jo lahko odpremo tako, da s palcema pritisnemo ob levi rob telefona, nakar se tipkovnica odpre pod kotom nad desnim robom naprave (prikazano na sliki zgoraj). Telefon v tej konfiguraciji lepo stoji v roki, če ga držimo tako, da za tipkovnico objamemo napravo okoli ekrana, kot je prikazano na desni sliki. Vsi gumbi so dostopni palcem, rahlo hitreje pa lahko z njo tipkamo, če jo položimo na ravno površino in tipkamo s kazalci in sredinci. Hitrost tipkanja v mojem primeru je bil 12-20 besed na minuto, kar je za mobilno napravo dokaj nadpovprečno, dokler nisem v poved začel tlačiti posebnih ločil ali znakov; tudi vnos števil je dokaj neroden.

Tukaj pa se pokaže tudi dodatna slabost zaslona, ki sem jo omenil že v prejšnjih odstavkih. Namreč, ko tipkamo s palci, se velikokrat zgodi, da se ponesreči dotaknemo levega (oz. spodnjega v tem primeru) roba zaslona. To samo po sebi ne bi bilo slabo, če ne bi bili tam gumbi, ki navadno povzročijo akcije, kot so izhod, nazaj ali pošlji – tako pa sem parkrat že poslal napol napisani email ali SMS sporočilo, čisto pomotoma.

Poleg tega ob odprti tipkovnici včasih postane položaj svetlobnega tipala moteč, saj sam velikokrat ob tipkanju držim levi palec nad ekranom pri napisu “E7″. To pa povzroči zatemnitev ekrana, saj naprava misli, da sem se zavlekel kam pod skalo. Tudi ob igranju iger in uporabi aplikacij pri zaprti tipkovnici velikokrat držiš telefon s palci nad robovi telefona, kar povzroči nihanje v svetlosti zaslona, kar sčasoma postane dokaj nadležno.

Z vsemi temi ugotovitvami znova potrjujem trditev prejšnjega tedna; ta naprava idealno izpolnjuje svojo nalogo kot naprava za ljudi, ki uporabljajo svoj telefon predvsem kot komunikator, naj bo to prek spleta ali klasičnega mobilnega omrežja. To nalogo opravlja odlično – občutek naprave v roki res daje vedeti, da je bila naprava izdelana iz vrhunskih materialov, kar potrdi že prvi dotik z zaslonom. Vseeno pa se pozna Nokiina neizkušenost na področju oblikovanja naprav in programske opreme za telefone na dotik, saj se ob naštetih težavah izkušen uporabnik drugih pametnih telefonov hitro naveliča napak, ki se pojavijo ob uporabi tega telefona.

Nokia E7 – splet in pošta

May 22nd, 2011

Dober teden nazaj sem dobil v roke popolnoma novo Symbian^3 napravico finskega porekla, ki je trenutno ena najnaprednejših predstavnic svoje platforme. Tokrat bom pisal o spletnem brskalniku in emailu integraciji na mobilnem telefonu.

Nokia E7

Začnimo pri spletnem brskalniku – je izpeljanka Webkit družine, kar je značilno za Symbian platformo. Je dovolj hiter za brksanje po spletu, zatika se edino pri grafično bogatih straneh, ki vsebujejo po več kot 1MB prenosov. V primerjavi z mojim prejšnjim telefonom (Nokia XpressMusic 5800) je brskanje veliko bolj odzivno, nov ekran pa podpira tudi večprstne geste, kot sta pinch in zoom, kar naredi brskanje po širših straneh dosti udobnejše. Tehnično je sam Webkit starejše različice, kar pomeni, da zaostaja glede na zmogljivosti in funkcionalnosti mobilnih naprav z Android, iOS in WebOS, ima pa tudi težave s pravilnim izrisovanjem črk pri določenih povečavah, kar včasih povzroči prekrivanje teksta in neberljivost določenih odsekov. Podpira najnovejšo različico Flash vtičnika, kar pomeni, da strani, kot so YouTube, delujejo točno tako, kot smo tega vajeni na namiznih računalnikih, video pa predvaja presenetljivo gladko tudi v celozaslonskem načinu.

Isti pogon poganja tudi Nokiin WRT, v katerem tečejo tudi spletne aplikacije, s katerimi se lahko uporabniki povezujejo na popularna socialna omrežja. Zaenkrat sem na telefonu poskusil samo Twitter, Facebooka pa nisem povezal, ker tudi nisem reden gost v tem omrežju. Ostalih socialnih omrežij znotraj tega social widgeta nisem opazil, čeprav so pri Nokii glede na oglasni material prilagali tudi Flickrjev logotip, a žal nisem tega našel na samem telefonu.

Twitter aplikacija

Twitter aplikacija

Uporaba tega prednameščenega widgeta je preprosta; po vnosu uporabniškega imena in gesla mojega Ovi računa sem se prijavil v Social, kjer sem že imel shranjene nastavitve za Twitter s prejšnjega telefona. Sama aplikacija je zelo preprosta in dostopna za vsakogar, mene je pa motilo dejstvo, da več kot tretjino zaslona zasedajo ikone in gumbi, ko bi lahko bil prostor bolje izrabljen za informacije, ki so tu najbolj pomembne – sporočila sama. Poleg tega, da ni možno nastavljati nobenega aspekta uporabniškega vmesnika (v Options menuju so na voljo samo “Refresh”, “Log out” in “About”), je ažurnost sporočil tudi slaba. Osveževanje se ne sproža avtomatsko in ga je potrebno ročno sprožiti preko menuja. Preklapljanje med recimo “Favorites” in “Home” tudi ne povzroči osvežitev, kar je precej nadležno. To je bil tudi poglavitni razlog, zakaj sem aplikacijo zaprl in se raje na Twitter povezal preko spletnega brskalnika in ene izmed številnih spletnih aplikacij.

Boljši vtis pa je name pustila email aplikacija, ki mi je omogočala povezovanje do več poštnih računov hkrati, poleg tega pa omogoča prikaz več widgetov, ki vsak prikazuje zadnji dve sporočili iz vsakega poštnega predala, vključno s številom neprebranih sporočil. Program je tudi popolnoma nastavljiv, saj deduje nastavitve pisave iz operacijskega sistema, nastavitve omrežja in pogostosti preverjanja pa so tudi dovolj podrobne, da si ga vsak posameznik lahko priredi svojim potrebam. Splošno priročna lastnost telefona je tudi urnik, ki omogoča spremembo nastavitev ob določenih urah in dneh (recimo, redkejše ali izklopljeno preverjanje pošte čez vikend in ponoči).

Pregled poštnih sporočil je hiter (sam sem imel nastavljen prenos največ 250 dohodnih sporočil) in odziven, prikaz same vsebine pa takisto; prikazuje lahko tudi HTML sporočila, ki vključujejo slike, s čimer postane izkušnja branja bogate vsebine prijetna. Edina nadloga, ki sem jo opazil tekom testiranja email aplikacije, pa je občasen prikaz email sporočil z zelo velikimi črkami. To je verjetno posledica privzete pisave, ki jo telefon uporablja pri prikazu preprostih sporočil (ki ne vsebujejo HTML oblikovanja), vendar ni moteče, ker lahko na ta način na hitro preberemo vsebino številnih emailov. Moteče je le dejstvo, da se HTML in preprosta sporočila tako razlikujejo po velikosti pisave, ko se premikamo neposredno iz enega sporočila v drugega.

Pisanje pošte je tudi preprosto in hitro, kolikor je to pač mogoče na tako majhni tipkovnici. Za pisanje daljših sporočil sem uporabljal hardversko tipkovnico, ki je olajšala tipkanje daljših tekstov; več o zaslonu in tipkovnici pa naslednji teden.