Archive for September, 2007

Danilo Türk je na Facebooku…

September 23rd, 2007

…ni ga pa na Myspace. Prov. Ga pa ne bom dal na friend listo. Prov mu je. :P

Sidenote: malo bolj podoben pregled njegove predvolilne strani je pokazal, da so stran postavili internetno zelo zavedni in sposobni ljudje – stran se zvalidira in je interbrskalniško kompatibilna (bah, pozna kdo boljši izraz?), povrhu vsega pa je Danilo sam zelo, kot bi rekli v tujini, “tech-savvy.” Všečno.

Tim Burton je car.

September 12th, 2007

YouTube Preview Image

Slow food makes people slow

September 2nd, 2007

Včeraj smo s kolegi šli v gostilno Skaručna – tistim, ki ste v dotični gostilni že bili, bo naslednja zgodba znana, tisti, ki pa še niste bili, pa naj vam bo to zelo toplo priporočilo. ;) (Link tu, tu in tu).

Kaj je torej tako posebnega na tej gostilni? Prvo kot prvo, če pričakujete, da boste tu lahko obedovali med odmorom za kosilo v službi, se krepko motite, kajti eno “kosilo” v tej gostilni traja nekako tako kot standardni delovnik (mi smo tam bili okoli 8 ur), pri čemer ta “obrok” vključuje kar 4 obroke, v katere je vključenih čez 30 različnih jedi. Posebnost te pojedine pa je, da si, kot pri vsaki umetnosti, človek vzame čas. Zelo veliko časa. Edino tako lahko okusiš in ceniš vse skrbno pripravljene jedi. Primer je recimo riba, ki smo jo mi dobili na krožnik po 3 tedne dolgi pripravi. Nekatere druge jedi so imele čas priprave še daljši. (Baje so šli vsi za en mesec pred tem na dopust in pustili cmariti razne jedi za uporabo takrat, ko pridejo z dopusta.)

Kakorkoli že, takšnih jedi še v življenju nisem jedel – od postrvi, do svinjine, teletine, race, štrukljev – vse je imelo povsem lasten okus, ki ga pri podobni hrani še nisem okusil. Če mislite, da ste kdaj jedli dober zrezek, se verjetno ne motite – niste pa jedli ODLIČNEGA zrezka, to vam zagotavljam.

Sicer takšna procedura ni poceni – sami smo vedno obloženo mizo (vključevši vino, žgane pijače in domači sok) plačali malce manj kot €70, kar se sicer ne sliši malo. Glede na to, kaj pa smo jedli in kako siti in zadovoljni smo na koncu zapustili mizo, pa menim, da se je res splačalo.

Seveda pa moram tukaj tudi pohvaliti osebje, ki je zelo prijazno, komunikativno, ima smisel za humor in je na splošno zelo pripravljeno narediti pravo vzdušje za prebavo. Konec dneva, ko nas je že večina omagovala, pa smo na koncu še skupaj z natakarjem nazdravili (nazdravljali, pravzaprav), kar je naredilo še piko na i krasni gastronomski ekspediciji.

Danes pa se počutim kot nosečnica pred rokom. Trebuh imam nabrekel, gležnje takisto, čutim popadke, rok pa imam čez kakšno uro. Upam, da ne bo treba opraviti carskega reza. :S