Krof Drakula

Jetra v koscih stojijo v čaši,
smo peska dodali v terilnici naši,
jo zmešal’ s per’ksidom da zvemo, kaj rata,
smo drágo plačali, da skor je potrata.

Z denarjem od šole do kmeta smo šli,
da jetra od krave bi s tem kupilí.
Lojzetu pa ni bilo to pogodi,
da kravo zaklal bi in ‘mel jo v posodi.

Potem pa zagledal skoz’ vrata je ženo,
z otroki ob strani je gnala vreteno.
Je tuhtal in tuhtal z denarjem v roki,
na koncu pa šel je po potki široki…

Stala je krava na sredi planjave,
jo kmet je privezal na kol pri ogradi,
okoli so trava in širne daljave,
zraven pa Lojze s sekirico vadi.

Sekirica v soju sonca zasije,
nameri še v zraku med kravine strije,
sekirica pada in pada med rebra,
a v trenu očesa zabije se v stebra.

Kmetu utrne se solza v očesu,
se krava mu smili, da b’ kr’ se obesu.
Kravi pa jasno v tej točki ni nič,
zato žuli travo in cvetke snopíč.

Kmet pa pomisli na dom in družino,
treba je delat in služit je dnino,
z lakoto hecat se pametno ni,
ker slejkoprej pridejo revščine dni.

Obriše si solze, zamahne nad kravo,
kri šprica v potokih, vse je krvavo.
Prej barvne cvetlice zdaj rdeče so vse,
krava na tleh pa nečastno umre.

Po delih jo kmet odvleče v štalo,
z dvigalko si Lisko postavi na tnalo,
odvrže sekiro, pograbi mačeto,
do konca opravi nalogo začeto.

Krvavo opravo odvrže na travo,
v gatah in majici gleda v kravo,
prej živa, zdaj mrtva v kosih leži,
prej žalost, zdaj beda na duši teži.

V spodnjicah, majici, kapo na glavi,
mi jurja, on jetra na mizo postavi,
posel opravljen, mi gremo na delo,
on pa v hišo na poldansko jélo.

Na ledu so jetra do šole čakala,
aktivnost encima tako je zastala,
si jetra pred vajami bomo pogreli,
da z njimi lahko bi sploh kaj počeli.

Encim smo v jetrih tako obudili,
substrata obilico zraven prilili,
encim ni lenoba, prične se kaditi,
ob tem pa aktivnost začne se slabiti.

Ob delu se namreč porablja substrat,
zaradi encima ne gre v povrat,
množina substrata na hitro izgine,
aktivnost encima pa s tem tudi gine.

Ob kratkem računu zapišemo dejstvo,
da krave umor je bil sploh grozodejstvo,
žive živali organ smo scefrali
in gledali hlape ter tiho tam stali.

Je vredno bilo je to kravo zaklati?
So res tega vredni vsi ti rezultati?
Nekje se končalo življenje je mlado,
padlo na tla je kot pal’čke mikado.

Žalost prevéla dijake je zbrane,
prej jetra, zdaj kupček snovi je usrane,
včasih živó, zdaj mrtvo leži,
mehurček na plano nazadnje zbeži.

Premislite torej, kaj greste študirat,
saj nočete smrti grozote podpirat’,
pojdite raje v naravo se gibat,
na vegi menije se raje prešibat.

Če veste ne, kaj se je kmetu zgodilo,
ko sédel je z ženo in jedel kosilo,
prisluhnite temu, kar pesem prepeva,
kar danes še vedno po vasi odmeva.

Lojze je kravo pokopal na gmajni,
odmolil je kratko v spomin Liski rajni,
od žalosti zmogel je le tri besede,
v ozadju pa slišal je mukanje črede.

Žalosti mukanja ton je zaslišal,
se tlak v arterijah mu je povišal,
od vsega pritiska srce je bolelo,
ob padcu mu čelo ob kol je zadelo.

Prej krave, zdaj njega se kri je polila,
od glave do čevljev je kmeta pokrila.
V barvi škrlatni je mrtev obležal,
ko sin ga je našel, po mamo je bežal.

Príšel je mladi zdravnik na planjavo,
odvlekel v hišo je truplo brezglavo.
Družina je stala molčé in sopéče,
prej srečna, zdaj žalostna zarad’ nesreče.

Tri dni kasneje pogreb so imeli,
rajnika truplo so gledati smeli.
Níkomur čudno se dejstvo ni zdelo,
da truplo z nasmehom je v krsti sedélo.

V zadnjem izdihu je Lojze doumel,
da Liske življenje z rokami je vzel,
mislil je, “kurc, sej konec je vsega,
bom mrtev in konec trpljenja bo zlega.”

V mislih, da krivda ne gre v onstranstvo,
na poti zdaj pada globoko v izgnanstvo.
Od smeha do groze se čustva odprejo,
v smrtnem objemu vsa skupaj prispejo.

Znanosti žrtev je Lojze postal,
v večnosti teme je zdaj obtičal.
Iz smrti njegove učimo se zdaj,
preden v pozabo gre uk za nazaj.

Preden naslednjič boš tkivo razkosal,
pomisli, kje Lojze je kravo žigosal,
pomisli, kje Lojze počiva sedaj,
ko jeter encimi že dolgo so kraj.

Raje posluži se knjižnih podatkov,
da s klanjem ne bo več krvavih izdatkov.
Tako bomo raje živeli vesélo,
se lepšega tu bo na svéti počélo.

Amen.