Reportaža: Roadtrip 2.3.2007
No, kot obljubljeno, reportaža s predstave.
Začeli smo s predstavitvijo posameznikov, kjer se je vsak izmed nas tudi na kratko predstavil publiki. Nič posebnega, nekaj smešnega, nekaj ne, kaj č’mo, ne more biti vse hilariozno.
Sledilo je ogrevanje publike, kjer je pižama z ÜberModerator močmi™ ogrel publiko.
Po ogrevanju in preoblačenju v zaodrju smo se vrnili na oder in pričeli z nam vsem dobro znanim fishbowlom. Par utrinkov (za opis z miško zapavziraj nad sliko):
Po tem kratkem gledališkem ogrevanju smo se pa lotili “žmohta” predstave - Roadtrip. Yay. Za začetek je publika izbrala štiri izmed šestih igralcev, ki so v prizorih igrali štiri družinske člane, in sicer: babico, mamo, očeta in sina. Babica obožuje sadje in boarda, oče je ljubosumen in mesar, njegova žena takisto, poleg tega pa obožuje rdečo barvo in ima diabetes, sin pa je fan SpongeBoba Squarepantsa, posluša black death metal in je študent gozdarstva. Vsi razen njega obožujejo Jana Plestenjaka. Tudi problem je bil podan s strani publike - bili smo izbrisani, zaradi česar smo morali iti do našega novega ombudsmana, Wernerja, v Portorož.
Prizor smo pričeli v dnevni sobi naših protagonistov, kjer oče opazi, da smo na v politični rubriki Dela:
Sproti tudi izvemo, da smo izbrisani, ampak to očitno naših neomajnih junakov ne moti kaj dosti.
Ampak slejkoprej se odločimo, da bi bil skrajni čas narediti nekaj glede problema, zato se vsi stlačimo v družinski Fiat in gremo na pot.
Vse lepo in prav, lepo smo bili na poti, medtem pa smo ugotovili, da imamo celo vozniško dovoljenje (babičino, ki je sicer poteklo že leta ‘85), nakar se nam na poti nastavi policaj.
Na tej točki smo prekinili predstavo za kratek odmor, v katerem smo se lahko na svežem zraku Črnuč nadihali vseh dnevno potrebnih mineralov. Po odmoru smo se vrnili na kraj prizorišča, kjer sta oče in mama razglabljala o tem, kaj narediti s truplom v prtljažniku, sin pa je izginil v neznano. Babica pa se odpravi naprej proti morju.
Medtem se oče in mama zamaskirata in pričneta vlačiti truplo v jamo, babica uživa v vožnji z nadbildanim neznancem, sine pa še vedno tava po gozdu, kjer sreča gozdarja, ki mu pomaga prebroditi osebno krizo.
V jami zakonca srečata Palestinca, ki ga oče impresionira s svojim znanjem angleščine.
Babica in štopar medtem povozita jazbeca.
Gozdar je tekom vsega ostalega dogajanja naučil sina vsega, kar zna.
Ostanek družine se tako po dolgi poti spet sreča v slaščičarni v Portorožu, nasproti katerih sedi Werner. Sin se v stilu filma Kill Bill pojavi v slaščičarni, kjer se odvrti še zadnje dejanje te epske zgodbe.
Prizor se je tako končal krvavo, Werner je bil ubit s pomočjo babičine proteze.
Celotni zgodbi je sledil še krajši izbor blooperjev, ki so nastali pri “snemanju” te epske zgodbe.
Na koncu smo se prišli priklonit in vsi veseli sprejeli prelepe rožice, ki smo jih dobili od našega predragega Društva MIK.
Tako. To je bila reportaža s predstave. Za vse tiste, ki ste zamudili predstavo in za vse ostale, ki ste prišli na predstavo in hočete obujati spomine. Mi smo uživali vsako minuto predstave, upamo, da velja za vas tudi enako!
Zelo prisrčna in lepa zahvala gre tudi Morski, ki je igrala vlogo fotografa v naši predstavi. Zelo te imamo radi. Častimo pijačo.
Fini.





March 3rd, 2007 at 19:27
Za sramno dlako si ušel uroku
Ni za kaj, rada imam v rokah velike …. objektive.
March 3rd, 2007 at 20:20
V naglici pisanja sem pozabil na ključni člen te reportaže, a sem to napako zelo kmalu popravil.
Tenkjuuu.
March 3rd, 2007 at 21:25
čestitke, blo je smešno
March 4th, 2007 at 13:07
Rišpekt gozdarjem!
March 4th, 2007 at 19:36
blo je kul, se nadejam novih pustolovscin
March 5th, 2007 at 09:40
supr je blo
March 5th, 2007 at 11:09
Hvala.
March 18th, 2007 at 19:46
I lol’d…
…a lot