O Heisenbergovem principu nedorečenosti

June 8th, 2006 by Krof Drakula Leave a reply »

Stranke so z Venere, programerji pa iz Andromede. Očitno je, da obe skupini potrebujeta moderatorja, ko se obe strani posedeta za mizo, da bi dorekle stvari. Če ne, se čudne, čudne stvari začnejo valiti v zapisniku sestanka. Nekateri bi rekli, da buče. Jaz pravim, da so to komunikacijske nesmiselnosti. No, ja. Buče.

Tipičen primer je, ko po “privatnih” kanalih pride do kontakta programerja s strani nekega končnega naročnika, ki želi “program za [vstavi poljubno spletno aplikacijo]“. Problem ni v komunikaciji te ideje programerju. Problem se pojavi, ko programer hoče zakapirati, kaj sploh za vraga hoče stranka. Včasih to dejansko ne gre.

Osebna anekdota: leta nazaj sem preko takšnih “kanalov” prišel do nekega numerologa, ki je želel imeti nek program za izračun. Ga pokličem, da bi izvedel, kaj točno potrebuje. Opravil klic. Odložil telefon. In sem vedel še manj, kot preden sem poklical. Če povzamem pogovor:

Jaz: “Če se osredotočiva na sam program, kaj točno naj bi ta počel?” On: “Pač jaz bi vnesel podatke, program pa bi avtomatsko izračunal rezultat.” Jaz: “To mi je že jasno, to je osnovna funkcija vsakega programa. Kaj točno pa naj bi vaš program počel in kakšen rezultat pričakujete?” On: “To boste morali pa vi povedati, saj ste vi programer.”

I rest my case.

Druga stvar je popularnost spletnih aplikacij in razmah “poznavalcev” spletnih tehnologij. Odkar je server-side scripting postal popularen tudi med amaterskimi in vikendaškimi programerji, je kar naenkrat vsak ekspert na tem področju in piše spletne aplikacije za stranke. Rezultat je popolnoma razvrednoten trg znanja in intelektualne lastnine. Programerji, plačani na uro približno toliko kot telefonski operaterji in prodajalci oblek v popularnih trgovinah. Ah, študentsko delo. Poleg tega pa hitro naletiš na stranko, ki želi imeti svojo lastno e-trgovino, izdelano from scratch v roku 14 dni. Ko pa poveš, da je realni rok izdelave takšne trgovine okoli pol leta, še posebej, če gre za projekt, ki se ga dela ob rednem delu (torej praktično v prostem času, ki bi ga drugače preživel s pivom v eni roki in daljincem v drugi), se pa spet pojavi tisti slavni one-liner:

“Konkurenca bi pa prej in ceneje izvedla ta projekt kot vi.”

Res je. Zakaj pa ne? Še en kandidat za projekt, zrel za objavo na The Daily WTF. Varnostnim luknjam, ki se pojavijo v takšnih projektih, bi bil še švicarski sir zavisten.

Če dobro pogledam situacijo in pomislim, pravzaprav vidim, zakaj je to dobro. Naj poceni sila pobere šoder, kot je to enkrat dobro povedal Big D na portalu 3Delavnica. Vsaj sčasoma bodo ljudje videli, da se investicija, večja od kište pira in dveh kebabov splača pri takšnih projektih.

Da se pa znova vrnem na rdečo nit tega posta – nedorečenost. Slaba komunikacija vodi v slabo razumevanje vsebine projekta. Slabo razumevanje vodi v slabo predikcijo stroškov in časovnega okvira. Slednje vodi v slabo izbiro izvajalca. Slab izvajalec slabo izvede projekt. Projekt propade, išče se novega izvajalca. Spet poceni, ker si podjetje ne more ob pretekli izgubi privoščiti dražjega izvajalca.

The circle is complete.

Advertisement

2 comments

  1. ruph says:

    slaba komunikacija je mother of all ****.

  2. Martin says:

    DA!

    tudi sam sem žrtev vikend programiranja… jaz ga moram namreč početi in to med tednom v službi.

    Nikoli mi ni bilo jasno zakaj univ. dipl. kar kol ne dojamejo da se na začetku splača investirati v ‘malo dražjo’ ampak zanesljivo stvar in vsi rinejo v on-line izdelovalnike vsega sranja! Itak, da če daš men, k ne vem, da internetna stran ni iz papirja, delat strani in newsletterj, da bo hec traju 1/2 leta in bo narjen za nč. plus, prebrat si bom moral še knjigo o HTML ju in ko jo bom prebral … sm jo prebral, so nardil XTML!…. pšizda!

    WUCIWUG = SUX

    Groza!