Nokia E7: poslovne rešitve

June 14th, 2011 by Krof Drakula 1 comment »

Nov teden, nova objava. Tokrat o poslovnih rešitvah na, uganili ste, Nokii E7. Kaj točno so te rešitve? Za začetek si oglejmo tipičen dan v pisarni in spremljajmo dogajanje skozi oči lastnika omenjenega telefona. Zavoljo vživljanja v zgodbo bom tokrat pisal v prvi osebi množine.

Najprej se zjutraj zbudimo ob zvonenju, ki smo si ga nastavili na nam najbolj nadležno pesem, kar jo premoremo, da le ne bi prespali bujenja. Po včasih neuspešnem iskanju gumba za utišanje (pomanjkljivost slehernega telefona, katerega nadzor nad budilko se izvaja s pritiskom na zaslon) se spravimo v kopalnico, kjer mimogrede ošvrknemo seznam emailov, ki smo jih dobili od strank in kolegov tekom noči. Kot je to vsem v navadi. O sami izkušnji z email funkcijami telefona sem že pisal, zato lahko prekočimo še tuš, zajtrk in odhod ter previjemo našo zgodbo do prihoda v pisarno.

Z novim zanosom odpremo vrata pisarne, kjer se nam telefon nemudoma poveže na interni WiFi in nadaljuje s svojim budnim spremljanjem vsebine našega poštnega predala. (Na tej točki moram opozoriti, da nisem mogel preizkusiti sinhronizacije koledarjev z Microsoft Exchange ali Google Sync, ker oboje zahteva ločeno namestitev Exchange knjižnice z Nokiinega strežnika, ki pa žal ni bil na voljo. Ne ena ne druga storitev ne delujeta brez te razširitve, deluje pa sinhronizacija z Ovi Suite, kar si bomo ogledali v hipu.)

Na telefonu smo tudi preko bližnjice odprli Bluetooth, preko katerega se povežemo z Ovi Suite, ki smo ga namestili na naš pisarniški računalnik. Takoj po vzpostavitvi povezave se urno prenesejo vse vsebine – kontakti, SMS in MMS sporočila, fotografije in video ter vsi dokumenti, zapiski in vnosi v koledarju. Ker naša firma uporablja Exchange Server in imamo na računalniku tudi Microsoft Outlook (kot se to pač spodobi za slovensko firmo), smo nastavili tudi sinhronizacijo med Ovi Suite in Outlookom, ki nam uvozi vse sestanke in opomnike iz omenjene podatkovne baze.

V tem hipu nas ob požirku vroče kave z mlekom brez sladkorja in branju novice ob ponovnem vdoru in kraji podatkov prevzame občutek paranoje in se odločimo narediti varnostno kopijo vsebine telefona, da ne bi izgubili s krvjo in znojem zbranih kontaktov in vsebin. V menuju izberemo Backup in pustimo programu, da opravi svoje. Po ne predolgem odmoru (navadno traja 1-3 minute) je telefon varno skopiran in spet mirne vesti nadaljujemo z branjem jutranjih vsebin.

shot_18_27_36

Ker imamo čez eno uro sestanek, kjer moramo stranki predstaviti pomembnost vloge mobilnih naprav, se odločimo predstavitev sestaviti kar v PowerPointu 2010, shranimo datoteko in jo prek Bluetootha pošljemo na naš zvesti črni monolit (pač, izbrali smo barvo telefona, ki se je ujemala z barvo našega Audija; se pač spodobi, kajne?). Datoteko še odpremo, da preverimo, če QuickOffice podpira ta zapis (izkušnje nas učijo, da so Microsoftovi zapisi vedno nepredvidljivi) in zadovoljo ugotovimo, da lahko pokažemo svoj ponos na velikem zaslonu.

shot_18_54_8

Sicer se pisava ne ujema natančno z izbrano (celostna grafična podoba podjetja zahteva uporabo Comic Sans), a berljivost je vseeno odlična že na tako majhnem zaslonu, kaj šele na HD projektorju. (Na tej točki spet ugibam, kako se obnese HDMI povezava, saj trenutno nimam kabla, prek katerega bi pretakal zvok in sliko; lahko pa govorim iz izkušenj z N95, ki je preko kompozitnega priključka prikazoval zelo ostro in barvno bogato vsebino.) Prezentacija uspe (navkljub slabi dokumentaciji samega QuickOffica na telefonu), mi pa se zadovoljni vrnemo nazaj v pisarno.

shot_20_45_44

Na poti po opravkih prejmemo link do PDF dokumenta, ki vsebuje predračun za nabavo opreme. Veselo ga odpremo s pomočjo Adobe Reader LE, ki nam omogoča, da s hitro navigacijo najdemo postavke računa, potem pa napišemo email, da se strinjamo z nabavo in ga naslovimo na računovodstvo skupaj s priponko. Rahlo pojamramo sicer nad pomanjkanjem večprstnih kretenj (pinch/zoom) in rahlo počasnim premikanjem po dokumentu, ampak se sprijaznimo z dejstvom, da smo opravili delo v približno istem času, kot bi za računalnikom. Veseli nad spoznanjem se odpravimo nazaj v pisarno, kjer v udobju klime in usnjenega sedeža odsedimo do konca delovnega dne.

Ampak! Dneva še ni konec. Na poti domov se par avtomobilov pred nami zgodi nesreča, pri čemer se promet hitro ustavi, med udeleženci pa se vname prepir. Zavoljo firbca (kot pravi slovenci) izvlečemo svoj black box in vklopimo kamero, ki v 720p 16:9 video resoluciji (idealno za widescreen predvajanje in za kančen bolj filmsko vzdušje) posname dogajanje pred nami. Ne samo, da je zvok čist, tudi slika pomaga zajeti pomembne detajle okoliščin, ki bi koristile … hm, komu res? No, saj nima veze, posneli smo zanimiv prepir, če ne drugega, bo koga na YouTube zanimalo, kaj se je zgodilo. Vsekakor pa bomo lahko naslednji dan navdušili sodelavce, ko bodo videli, kako živimo svoje razburljivo življenje – v HD resoluciji!

Zvečer se po ogledu taistega dogodka na domačem TV stisnemo ob ljubljeno osebo na kavču in zadovoljno vzdihnemo. Življenje je lepo.

Nokia Ovi Store

June 7th, 2011 by Krof Drakula No comments »

V tretjem delu člankov o Nokii E7 se bom posvetil Nokiini trgovini za aplikacije, oz. bolj domače – app store.

Nokia Ovi Store

Kot vsaka izmed najpopularnejših mobilnih platform je tudi Nokia pred približno dvema letoma odprla vrata svoje virtualne trgovine, kjer lahko uporabniki Symbian platforme (no, vsaj Nokiini uporabniki) kupijo in prenesejo aplikacije neposredno na svoj mobilnik; trgovina služi tudi kot knjižnica za že kupljene aplikacije, kar pomeni, da so nam aplikacije na voljo na vseh napravah, dokler se prijavimo v Ovi z istim uporabniškim imenom. Tako nam ni treba skrbeti, da bomo ob nakupu morali poskrbeti še za prenos starih aplikacij, ampak jih lahko, če seveda aplikacija deluje z novo napravo, enostavno namestimo na novo napravo preko Ovi Store. Zgodba z uporabniškimi podatki je pa seveda zgodba zase; to je domena same aplikacije, tako da mora le-ta poskrbeti za primere, ko želimo migrirati podatke na novo napravo. Slednje ni problem, če podatke aplikacija hrani “v oblaku”, je pa nekaj, na kar je treba paziti.

Sedaj pa s splošnih lastnosti na samo uporabnost Ovi Stora. Trgovina sama je aplikacija, zgrajena z isto tehnologijo, kot Ovi Social – Nokia Web Runtime. Vmesnik je sestavljen s pomočjo HTML, CSS in Javascript, ki komunicira z Ovi strežniki in preko vmesnika omogoča nameščanje programske opreme na napravo. Sama aplikacija je dobro prilagojena za zaslon na dotik in se v kombinaciji z zelo občutljivim zaslonom lepo obnaša. Edini ugovor na splošni vtis aplikacije pa je njena odzivnost, kar je verjetno posledica same tehnologije, s katero je zgrajena; namreč, odzivni čas ob pritisku je velikokrat dolg tudi celo sekundo, kar poslabša sicer solidno uporabniško izkušnjo.

shot_21_29_19

Kot se za takšno trgovino spodobi, prva stran trgovine ponuja seznam trenutno najbolj popularnih in promoviranih aplikacij. Klik na posamezno aplikacijo nas pripelje na opisno stran, ki vsebuje opis, slike in ocene uporabnikov, čisto na vrhu pa velik zelen gumb, ki služi tako namestitvi kot tudi zagonu aplikacije. Sam sem s seznama Summer Gift of Games namestil vse prikazane igre, poleg le-teh pa tudi Sports Tracker, Data Counter Widget, Screenshot in Toshl. Nekatere izmed teh so plačljive, druge pa zastonjske aplikacije oz. dopolnilne aplikacije za spletne storitve.

Namestitev je preprosta – po izboru aplikacije enostavno pritisnemo namestitveni gumb, aplikacija pa se namešča v ozadju, kar nam omogoča nadaljnje brskanje po trgovini (med namestitvijo aplikacij nisem preklapljal v druge aplikacije, da bi preveril, ali se namestitev le-te prekine). Ovi Store podpira tudi več vzporednih namestitev, tako da lahko za več večjih prenosov enostavno poženemo namestitev in si skuhamo kosilo (kot sem storil tudi sam za več iger v Summer Gift of Games zbirki, pri kateri je vsaka težka okoli 120MB). Čas namestitve je daljši od prenosa, v primeru inštalacije povprečne aplikacije od par sekund do dobre minute. Pri večjih igrah pa lahko ta postopek traja tudi po 10 minut.

shot_21_29_33

Kategorije, ki so na voljo v Ovi Store, so razdeljene v dokaj logične skupine (prikazano na desni). Žal pa seznami ne omogočajo spremembe urejenosti po izbranih parametrih; seznam vedno pregledujemo urejen tako, kot to predvidi Ovi. Lahko sicer iščemo s pomočjo iskalnika, če poznamo prave ključne besede, včasih pa se zgodi, da lahko kar nekaj časa brskamo po dolgem seznamu, če iščemo kaj konkretnega. Končni rezultat je umetna inflacija nakupov izbranih aplikacij, katerih popularnost je izključno posledica izpostavitve na vrhu posameznih seznamov, kar sproži začarani krog, ki izriva vse ostale aplikacije nazdol po seznamu.

Nakup poteka s pomočjo ene izmed kreditnih kartic, katere podatki se shranijo v Ovi računu in omogočajo ponovno zaračunavanje pri prihodnjih nakupih brez ponovnega vnosa podatkov. Kar je dobro (no, vsaj priročno in preprosto) in hkrati tudi nevarno (če kdo pridobi uporabniško ime in geslo tvojega računa – sicer v tem primeru lahko samo kupuje aplikacije in ne vidi podatkov kreditne kartice same, ampak škoda je škoda). Na srečo se Anonymous še ni spravil nad Nokio, kot se je nad Sony. :)

Za konec bi pa rad izpostavil še Ovi Maps, ki je kot zadnja aplikacija v uradnem Ovi paketu še nisem opisal. Zemljevide sem uporabljal že na starejših napravah (najprej na N95, nato na XpressMusic 5800 in sedaj še na E7) in na vseh je aplikacija lepo tekla. Sami podatki so relativno ažurni, posodabljamo pa jih preko Ovi aplikacije na namizniku skupaj z ostalimi posodobitvami za programsko opremo na telefonu. Glasovna navigacija ponuja veliko zalogo različnih jezikov in narečij (tudi slovenščino!), ki jih prenesemo ločeno od zemljevidov, izračun poti pa je zanesljiv, dokler uporabljamo zdravo pamet in se ne pustimo speljati v razne stranske poti. Preračun poti je preprost – če zgrešimo izvoz ali pa namenoma zamenjamo smer, se posodobitev izračuna zgodi v sekundi ali dveh, pri čemer ni potreben kakršenkoli poseg v delovanje aplikacije. Vgrajeni GPS sprejemnik pa je hiter in odziven, dovolj natančen tudi za snemanje športnih treningov, kar sam prakticiram pri vožnji z rolerji v kombinaciji s Sports Tracker aplikacijo.

Tako, naj bo tokrat dosti o tej tematiki. Naslednji teden pa še poslovnih storitvah naprave!

Nokia E7: zaslon na dotik in fizična tipkovnica

May 31st, 2011 by Krof Drakula No comments »

Kot obljubljeno, tokrat nov članek o drugi tematiki – ekran in tipkovnica.

Nokia E7 tipkovnica

Nokia E7 tipkovnica, vir: http://www.engadget.com/2010/11/08/nokia-e7-starts-shipping-december-10th/

Sama naprava se lepo počuti v roki, ko jo držimo; aluminijasto ohišje da telefonu presenetljivo dober oprijem. Zaslon pokriva Gorilla Glass, ki ga uporablja večina kvalitetnejših mobilnih telefonov, ki omogočajo dotik na zaslonu. Baje je neuničljivo. Nisem preizkusil.

Kar zna morebitnega uporabnika bolj zanimati, je odzivnost zaslona na dotik prstov; če za primerjavo vzamem svoj prejšnji Nokia telefon (XpressMusic 5800), je zaslon kapacitativen, kot se za napravo višjega razreda spodobi, kar naredi zaslon izjemno občutljiv na dotik s prstom. To je zelo dobrodošla lastnost, saj je sprehajanje po menujih in pritiskanje gumbov s tem dosti bolj prijetno kot na starejših rezistivnih zaslonih. Podpira tudi dvoprstni dotik, kar pomeni, da lahko uporabljamo pinch/zoom kretnji za pomanjšavo/povečavo fotografij, spletnih strani in vsebine v ostalih aplikacijah.

Kar pa je bolj moteče na samem zaslonu, je pa posledica oblike telefona in postavitve interaktivnih elementov v uporabniškem vmesniku. Namreč, ko želiš enoročno upravljati s telefonom, se velikokrat zgodi, da zaradi prijema ponesreči pritisneš gumb za klic v spodnjem desnem kotu ekrana (oz. levem, če je uporabnik levičar). Osebno sem potreboval kar par dni časa, da sem se odvadil rokovati s telefonom tako, kot rokujem z ostalimi napravami istega razreda. Nazadnje sem ugotovil, da je to posledica zaobljenega roba ohišja, ki ne da tako trdnega oprijema kot ukrivljen rob ostalih telefonov (npr. iPhone 3 ali določeni Androidi). Poleg tega imajo ostali telefoni na dotik gumbe postavljene stran od roba zaslona, kar prepreči pritiskanje le teh ob nenamernem robnem dotiku; pri Nokii se očitno te lekcije še niso naučili. Je pa to dejansko dokaz kakovosti in občutljivosti zaslona, saj seže dotik vse do zadnjega piksla na ekranu ob še tako nežnem pritisku.

Barvitost in kontrast zaslona lahko samo pohvalim. Na sončni svetlobi in v temnih svetlobnih pogojih AMOLED prikazuje res čisto in kontrastno sliko (kolikor je pač to mogoče v neposredni sončni svetlobi), vgrajeni svetlobni senzor pa uravnava svetilnost zaslona, kar pomeni, da nas v temnih prostorih naprava ne bo zaslepila.

Prijem z odprto tipkovnico

Kot komplement vsebuje E7 tudi fizično tipkovnico, ki jo lahko odpremo tako, da s palcema pritisnemo ob levi rob telefona, nakar se tipkovnica odpre pod kotom nad desnim robom naprave (prikazano na sliki zgoraj). Telefon v tej konfiguraciji lepo stoji v roki, če ga držimo tako, da za tipkovnico objamemo napravo okoli ekrana, kot je prikazano na desni sliki. Vsi gumbi so dostopni palcem, rahlo hitreje pa lahko z njo tipkamo, če jo položimo na ravno površino in tipkamo s kazalci in sredinci. Hitrost tipkanja v mojem primeru je bil 12-20 besed na minuto, kar je za mobilno napravo dokaj nadpovprečno, dokler nisem v poved začel tlačiti posebnih ločil ali znakov; tudi vnos števil je dokaj neroden.

Tukaj pa se pokaže tudi dodatna slabost zaslona, ki sem jo omenil že v prejšnjih odstavkih. Namreč, ko tipkamo s palci, se velikokrat zgodi, da se ponesreči dotaknemo levega (oz. spodnjega v tem primeru) roba zaslona. To samo po sebi ne bi bilo slabo, če ne bi bili tam gumbi, ki navadno povzročijo akcije, kot so izhod, nazaj ali pošlji – tako pa sem parkrat že poslal napol napisani email ali SMS sporočilo, čisto pomotoma.

Poleg tega ob odprti tipkovnici včasih postane položaj svetlobnega tipala moteč, saj sam velikokrat ob tipkanju držim levi palec nad ekranom pri napisu “E7″. To pa povzroči zatemnitev ekrana, saj naprava misli, da sem se zavlekel kam pod skalo. Tudi ob igranju iger in uporabi aplikacij pri zaprti tipkovnici velikokrat držiš telefon s palci nad robovi telefona, kar povzroči nihanje v svetlosti zaslona, kar sčasoma postane dokaj nadležno.

Z vsemi temi ugotovitvami znova potrjujem trditev prejšnjega tedna; ta naprava idealno izpolnjuje svojo nalogo kot naprava za ljudi, ki uporabljajo svoj telefon predvsem kot komunikator, naj bo to prek spleta ali klasičnega mobilnega omrežja. To nalogo opravlja odlično – občutek naprave v roki res daje vedeti, da je bila naprava izdelana iz vrhunskih materialov, kar potrdi že prvi dotik z zaslonom. Vseeno pa se pozna Nokiina neizkušenost na področju oblikovanja naprav in programske opreme za telefone na dotik, saj se ob naštetih težavah izkušen uporabnik drugih pametnih telefonov hitro naveliča napak, ki se pojavijo ob uporabi tega telefona.

Nokia E7 – splet in pošta

May 22nd, 2011 by Krof Drakula No comments »

Dober teden nazaj sem dobil v roke popolnoma novo Symbian^3 napravico finskega porekla, ki je trenutno ena najnaprednejših predstavnic svoje platforme. Tokrat bom pisal o spletnem brskalniku in emailu integraciji na mobilnem telefonu.

Nokia E7

Začnimo pri spletnem brskalniku – je izpeljanka Webkit družine, kar je značilno za Symbian platformo. Je dovolj hiter za brksanje po spletu, zatika se edino pri grafično bogatih straneh, ki vsebujejo po več kot 1MB prenosov. V primerjavi z mojim prejšnjim telefonom (Nokia XpressMusic 5800) je brskanje veliko bolj odzivno, nov ekran pa podpira tudi večprstne geste, kot sta pinch in zoom, kar naredi brskanje po širših straneh dosti udobnejše. Tehnično je sam Webkit starejše različice, kar pomeni, da zaostaja glede na zmogljivosti in funkcionalnosti mobilnih naprav z Android, iOS in WebOS, ima pa tudi težave s pravilnim izrisovanjem črk pri določenih povečavah, kar včasih povzroči prekrivanje teksta in neberljivost določenih odsekov. Podpira najnovejšo različico Flash vtičnika, kar pomeni, da strani, kot so YouTube, delujejo točno tako, kot smo tega vajeni na namiznih računalnikih, video pa predvaja presenetljivo gladko tudi v celozaslonskem načinu.

Isti pogon poganja tudi Nokiin WRT, v katerem tečejo tudi spletne aplikacije, s katerimi se lahko uporabniki povezujejo na popularna socialna omrežja. Zaenkrat sem na telefonu poskusil samo Twitter, Facebooka pa nisem povezal, ker tudi nisem reden gost v tem omrežju. Ostalih socialnih omrežij znotraj tega social widgeta nisem opazil, čeprav so pri Nokii glede na oglasni material prilagali tudi Flickrjev logotip, a žal nisem tega našel na samem telefonu.

Twitter aplikacija

Twitter aplikacija

Uporaba tega prednameščenega widgeta je preprosta; po vnosu uporabniškega imena in gesla mojega Ovi računa sem se prijavil v Social, kjer sem že imel shranjene nastavitve za Twitter s prejšnjega telefona. Sama aplikacija je zelo preprosta in dostopna za vsakogar, mene je pa motilo dejstvo, da več kot tretjino zaslona zasedajo ikone in gumbi, ko bi lahko bil prostor bolje izrabljen za informacije, ki so tu najbolj pomembne – sporočila sama. Poleg tega, da ni možno nastavljati nobenega aspekta uporabniškega vmesnika (v Options menuju so na voljo samo “Refresh”, “Log out” in “About”), je ažurnost sporočil tudi slaba. Osveževanje se ne sproža avtomatsko in ga je potrebno ročno sprožiti preko menuja. Preklapljanje med recimo “Favorites” in “Home” tudi ne povzroči osvežitev, kar je precej nadležno. To je bil tudi poglavitni razlog, zakaj sem aplikacijo zaprl in se raje na Twitter povezal preko spletnega brskalnika in ene izmed številnih spletnih aplikacij.

Boljši vtis pa je name pustila email aplikacija, ki mi je omogočala povezovanje do več poštnih računov hkrati, poleg tega pa omogoča prikaz več widgetov, ki vsak prikazuje zadnji dve sporočili iz vsakega poštnega predala, vključno s številom neprebranih sporočil. Program je tudi popolnoma nastavljiv, saj deduje nastavitve pisave iz operacijskega sistema, nastavitve omrežja in pogostosti preverjanja pa so tudi dovolj podrobne, da si ga vsak posameznik lahko priredi svojim potrebam. Splošno priročna lastnost telefona je tudi urnik, ki omogoča spremembo nastavitev ob določenih urah in dneh (recimo, redkejše ali izklopljeno preverjanje pošte čez vikend in ponoči).

Pregled poštnih sporočil je hiter (sam sem imel nastavljen prenos največ 250 dohodnih sporočil) in odziven, prikaz same vsebine pa takisto; prikazuje lahko tudi HTML sporočila, ki vključujejo slike, s čimer postane izkušnja branja bogate vsebine prijetna. Edina nadloga, ki sem jo opazil tekom testiranja email aplikacije, pa je občasen prikaz email sporočil z zelo velikimi črkami. To je verjetno posledica privzete pisave, ki jo telefon uporablja pri prikazu preprostih sporočil (ki ne vsebujejo HTML oblikovanja), vendar ni moteče, ker lahko na ta način na hitro preberemo vsebino številnih emailov. Moteče je le dejstvo, da se HTML in preprosta sporočila tako razlikujejo po velikosti pisave, ko se premikamo neposredno iz enega sporočila v drugega.

Pisanje pošte je tudi preprosto in hitro, kolikor je to pač mogoče na tako majhni tipkovnici. Za pisanje daljših sporočil sem uporabljal hardversko tipkovnico, ki je olajšala tipkanje daljših tekstov; več o zaslonu in tipkovnici pa naslednji teden.

Predavanje o razvoju komponent z jQuery

April 29th, 2011 by Krof Drakula No comments »

Včeraj sem v Mariboru na Spletnih uricah #6 ob Juretu Vrščaju predstavil svoj pristop k razvoju jQuery komponent. O razvoju samih jQuery vtičnikov sem že pisal v zadnji seriji člankov o jQuery, tokrat pa sem se hotel spopasti s praktičnimi problemi, ki se pojavijo pri razvoju komponent. Rezultat je prestavitev in odprtokodna rešitev:

Naredi-si-sam jQuery komponente @ Google Docs

Koda same knjižnice, skupaj s primeri, je objavljena na GitHub:

jquery-adhoc-widgets

Če kdo pri uporabi kode opazi kako napako ali kak dober primer/izboljšavo glede na obstoječe, mi lahko to sporoči preko številnih kanalov, ki so nam na voljo, ali pa kar forkne kodo in pusti Pull Request. :)